Fróšleikur eins og hann er!

Žaš er aldrei aušvelt aš lifa žvķ svo kallaša lķfi, sem hver og einn er aš lifa ķ.

Enda fróšlegt lķf, sem hver og einn žarf aš alast upp viš, aš lifa ķ. Hvort žaš sé gott, eša: „Hvaš kallast illt į okkar nśtķma aldar dögum, veit žaš einhver?“.

Og aš lifa žannig lķfi, er fróšleikur einn, aš spyrja um žį spurningu. Žvķ aš horfa uppį žann fróšleik sem gerist ķ kringum manni, hver sem einhver kann aš vera, hvort žaš sé hann eša hśn, enda bara eitt eintak af okkur sjįlfum, hver sem viš öll sjįlf kunnum aš vera. Sem jś öll krefjumst um eitthvaš. En hvaš?

Margir óska eftir svari, į mešan aš žaš svar hefur alltaf veriš til, en fįir hafa įhuga aš vilja vita hvaša svar žaš er, eša kann aš vera. Aš lifa žessu lęrdóms lķfi, sem hver og einn lifir ķ. Er fróšleikur einn aš lęra aš lifa ķ. Ašallega ķ viršingu, eša: „Hvaš kallast vanviršing į okkar nśtķma aldar dögum?“; sem erfitt er aš venja sig viš aš vilja ekki vita svariš viš, en vilja samt sem įšur vilja vita svariš viš žvķ. Af hverju?

Jś, ķ spurningu: „Hver vill viršingu til baka, įn fordóma, heldur ķ kęrleik, sem gott gefur, aldrei einhver höfušverkur hvaš er illt, enda af hverju aš spyrja žetta, žegar hver og einn óskar aš allt sé ķ góšu lagi, į mešan žaš slęma er lķtiš talaš um, hvaš sem žaš kann aš vera, gott eša illt?“.

Spurning hvort einhver veit munninn žar į milli, į okkar öld, er ekki aušvelt aš svara. En į mešan hver og einn lifir, hver sem sį eša sś kann aš vera. Žį er žaš alltaf fróšleikur einn, aš geta lifaš žvķ lķfi sem hverjum og einum var gefiš. Og aš velja gera gott, er aldrei, dżrt, enda alltaf frķtt, aš vilja lęra ganga eftir. Ekki veit mašur um žau grįšugu, enda žeirra lķf, meiri aušęfi. En mašur lifir ekki žvķ dans į rósum lķfi, en mašur, eins og ašrir, lifum žvķ sem gerist, gott eša illt. Og aš lęra aš fį viršingu til baka, er ósk allra vilja lęra lifa eftir. Žvķ žannig er kęrleikur lķfsins, sem fįir eiga mjög erfitt aš vilja lifa eftir.

Ekki minn, eša annarra manna höfušverkur, heldur žeirra sem illt elska aš gera, įn žess aš vilja gera öšrum gott, enda vita žau sem žannig hugsa, ekki į muninn žar į milli. Hvaš er hvaš?

Enda er žaš mjög fróšlegt, aš geta vitaš žar į milli. Įn žess aš spyrja.

En svona er jś lķfiš.

Fariš vel meš ykkur, ašallega ķ kęrleik,
Magnśs Ragnar (Maggi Raggi), ķ viršingu, viš ykkur öll, hver sem žiš kunniš aš vera.



 

 

« Sķšasta fęrsla | Nęsta fęrsla »

Bęta viš athugasemd

Hver er summan af tķu og ellefu?
Nota HTML-ham

Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband